Zdaj prihaja največji borzni zlom vseh časov, to je zadnje opozorilo Roberta Kiyosakija.

Robert Kiyosaki, avtor knjige Bogati oče, revni oče, zadnjih nekaj let redno napoveduje gospodarski razvoj. Njegove napovedi so običajno zelo pesimistične. Najnovejša ni izjema. Kiyosaki meni, da prihaja največji borzni zlom v zgodovini človeštva. Kakšne razloge navaja?

Upoštevajte, da v prvi polovici besedila podajam le stališča in mnenja Roberta Kiyosakija.

Kiyosaki meni, da bo največji ameriški pokojninski sklad CalPERS propadel. To pomeni, da bodo gasilci, učitelji in javni uslužbenci na splošno ostali brez pokojnin. To ne bo težava le zanje, saj se pokojninski denar vlaga povsod. V stavbah, v nepremičninskih skladih ali morda v obveznicah.

Kiyosaki se boji, da se bliža konec ameriškega imperija. Za njen propad krivi Fed, finančno ministrstvo in vlado. Tako zelo so izkrivili ameriški dolar, da so morali ljudi nekako ohladiti. Našli so pot v tiskanju denarja oziroma v kvantitativnem sproščanju, ki se je sicer končalo lani, a kot vidimo, se je balon napihoval že od leta 2008. Opozarjamo, da je denar rezultat nekega dela, proizvodnje. Če torej ljudem ne plačujemo za delo, jim plačujemo le zato, da se izognejo revoluciji ali državnemu udaru. Navsezadnje je bil to eden od vzrokov za konec rimskega cesarstva. Zato Kiyosaki meni, da se bliža konec ZDA kot svetovne velesile. Ker je denar pokvarjen.

Kaj se dogaja s Fed? FED naj ne bi imel nobene moči, je le senca evropskega bančnega sistema v senci, ki ima večjo moč. Fed nam skuša dopovedati, da imamo inflacijo, v resnici pa imamo depresijo. Zato Kiyosaki kupuje zlato, srebro in Bitcoin. Ne zaupa Fedu, ministrstvu za finance ali Wall Streetu, zato kupuje sredstva zunaj njihovega sistema. ZDA čaka enaka usoda kot Zimbabve, ki ga je zajela hiperinflacija.

FED poskuša z obrestnimi merami potisniti krivuljo donosnosti. Toda v resnici bi nas morala zanimati krivulja evrodolarja. Vsakič, ko se obrne, se zgodi tragedija. Če se bo krivulja še kdaj obrnila, bo sledil največji zlom. Kdaj se krivulja donosnosti dejansko obrne? Nenavadno je, da donosnost dolgoročne obveznice pade pod donosnost kratkoročne obveznice enake kreditne kakovosti. To je velik problem zlasti za borzo.

Misli Roberta Kiyosakija so podrobneje predstavljene v tem videoposnetku:

https://www.youtube.com/watch?v=ackxvlsq2_w&ab_channel=FREENVESTING

Povzetek

Zdaj bi želel komentirati stališča avtorja knjige Bogati oče, revni oče.

Kiyosaki je znan po tem, da rad in pogosto napoveduje različne pesimistične scenarije. Zdi se, da se ga ljudje bojijo. V zadnjih nekaj letih ni varčeval z napovedmi o padcu dolarja, gospodarskih krizah in seveda borznem zlomu. Mislim, da je zdaj najbližje temu in da se res bliža večja kriza.

Eden od številnih razlogov za to je dvigovanje obrestnih mer. Fed je nedavno dvignil obrestne mere na 3,25 %, vendar se to ne bo kar tako ustavilo, saj naj bi se do naslednjega leta dvignile nad 4,5 %. Trenutno so torej obrestne mere najvišje od finančne krize leta 2008. In kot vemo, zvišanje obrestnih mer ni posebej prijetno za delnice, medtem ko se donosi obveznic zaradi tega zvišujejo.

Fed sama umirja gospodarske obete. Po njegovih napovedih naj bi se ameriško gospodarstvo letos povečalo le za 0,2 % BDP, kar je precej manj od junija napovedane 1,7-odstotne rasti. Za naslednje leto se pričakuje 1,2-odstotna rast v primerjavi s prvotno 1,7-odstotno. Prav tako se pričakuje, da se bo povečala brezposelnost, in sicer na 3,8 % v primerjavi s prvotno 3,7 %. Prihodnje leto naj bi dosegla 4,4 %, medtem ko je bila prej napovedana 3,9 %. Poslabšali so se tudi obeti za inflacijo. Seveda gre za napovedi. V resnici so lahko še slabše.

Navedene napovedi veljajo samo za gospodarstvo ZDA. Kot vemo, ima Evropa še več težav. Zlasti na področju energije, saj se ZDA ni treba spopadati s težavami zaradi ekstremnih cen energije. S tem je povezana tudi vojna v Ukrajini, ki za ZDA ni velik problem.

Osebno lahko napovedujem le borzo, nisem ekonomist. Ne bi ga videl tako tragično kot Kiyosaki. Menim, da smo nekatere recesije že preživeli. Indeks S&P 500 $^GSPC+0.0% je od začetka leta padel že za 23 %, kar ni majhen padec. Trg bi se zlahka zmanjšal še za 10 %. Lahko si predstavljam, da bi padec znašal še dodatnih 20 %, tako da bi bilo skupaj 43,36-odstotnega izpiranja od najvišje letne vrednosti. To je res veliko, po drugi strani pa so se ti padci v preteklosti že zgodili. Poleg tega je bilo zadnjih več kot 10 let izjemno donosnih. Nobeno drevo ne zraste do neba.